Borovnice

Borovnice so majhni, čvrsti, temno modri sadni biseri, ki rastejo v gozdni podrasti. So pravi posladek kot namaz v palačinkah ali s stepeno sladko smetano v desertni skodelici. Po zaužitju so usta in zobje temno rdeče do črnikasto modre barve, ki jo dajo anto­ciani (rastlinske obrambne snovi). Nizko grmičasto jagodičje izvira prvotno iz prednje Azije in južne Evrope, podobno kot številne druge vrste sadja in zelenjave. Bo­rovnice glede rastišča niso preveč zahtevne. Uspevajo tudi na rev­nejših tleh, slabo pa rastejo v gojenih vrtovih. Podobno kot črni trn, rakitovec ali šipek tudi borovnice najbolje rastejo v prosti na­ravi. V naših gozdovih je borovnic skoraj povsod na pretek. V Evropi izvažajo znatne količine borovnic zlasti Madžari, Poljaki,Francozi in Skandinavci. Borovnice so posebej bogate s karotini, ki varujejo imunski sistem in telesne celice pred bakterijami in prostimi radikali. Ravno tako pomembna je velika koncentracija vitamina C (varuje pred infek­cijami in prehladom). Poleg tega vsebujejo borovnice veliko čre­slovin (taninov), ki pospešujejo obnavljanje sluznice, preprečujejo in blažijo vnetja ter uničujejo bakterije. Z borovnicami lahko po­tešimo manjšo lakoto. 100 gramov borovnic nam da okoli 60 kilo­kalorij. Sadež pomaga tudi pri hujšanju.

Zdravljenje z borovnicami:

– pomagajo pri driskah in blažijo prebavne motnje,
– zvečujejo količino urina, odvajajo vodo iz telesa,
– zmanjšujejo količino holesterola in maščob v krvi,
– preprečujejo okužbe,
– krepijo imunski sistem,
– telesne celice varujejo pred prostimi radikali,
– pospešujejo obnavljanje sluznic,
– pospešujejo zniževanje telesne teže pri shujševalnih kurah.

Poletje je čas borovnic. Najboljši plodovi rastejo na ne prevročih, vendar sončnih rastiščih, na primer v Skandinaviji, kjer so dnevi zelo dolgi. Priporočljive so nemške borovnice iz Bavarskega goz­da ali Oberpfalza, pa tudi iz vseh drugih sredogorskih območij. Pri nas borovnice najdemo na zakisanih tleh, na primer na Po­kljuki, Pohorju, pa tudi v okolici Ljubljane. Poceni so zaradi niz­kega plačila nabiralcev – borovnice, uvožene iz vzhodne Evrope, na primer s Češke ali Poljske. Posebno zadovoljstvo za vso druži­no je skupno nabiranje borovnic v bližnjem gozdu. Borovnice do­bimo tudi globoko zamrznjene. Popolnoma sveže plodove lahko spoznamo po sivkastem poprhu na lupini.

Čarodejne borovnice

borovnice

Vsi prvobitni in le v nekem delu leta razpoložljivi sezonski in divji sadeži so nekaj posebnega, ko jih zopet zagledamo na prodajnih policah. Tedaj kratek čas prevladujejo v našem je­dilniku. Veselje z borovnicami se začne z okusnimi sadnimi deserti, doma narejenimi marmeladami, palačinkami, torta­mi, narastki, želeji, sokovi ali jogurtom z izvrstnimi črnimi ja­godami.

Modro »črnilo« iz borovničevih plodov je rastlinsko barvilo antocian, ki varuje rastlinske in prav tako človekove celice. Učinkovine iz borovnic hitro prodrejo v kri in delujejo krepil­no in pomlajujoče.

Borovnice so najokusnejše »zdravilo« proti stresu. Bolj kot je naše življenje stresno, večje količine borovnic bi morali po­jesti. Tudi živali v gozdu iščejo v močno stresnih situacijah, na primer ob ruku, hranilne jagode in zelišča. Visokovredne bio­loške snovi iz borovnic pomirjajo naše živčevje.

Borovnic ne moremo hraniti prav dolgo. Hitro jih moramo prede­lati ali pojesti. Če niso več suhe in čvrste, ampak postanejo mokre, pomečkane in mehke, začno hitro veneti. Borovnice moramo naj­prej natančno prebrati, nato temeljito oprati in odcediti. Potem jih lahko po mili volji predelujemo. Če želimo borovničev sok, jih pre­prosto stresemo v centrifugo za iztiskanje soka. Borovnice, ki jih ne nameravamo takoj pojesti, lahko uspešno zamrznemo.

Borovnice, ki jih naberemo sami ali jih kupimo na trgu, moramo temeljito oprati. Lahko bi namreč bile okužene z lisičjo trakuljo.

This entry was posted in Vitamini, Zdrava prehrana, Zdrava prehrana - sadje, Zdravilna hrana and tagged , . Bookmark the permalink.

Comments are closed.