Ogljikovi hidrati – 1. del

Kaj so ogljikovi hidrati?

Kemično so to spojine ogljika, vodika in kisika. Najpomembnejši je kisik, ker pripomore, da so ogljikovi hidrati idealno pogonsko gorivo človeškega organizma. Zgorevanje ali oksidacija ni končno nič drugega kot spajanje drugih snovi s kisikom, pri čemer nastaja energija. Če neka snov že vsebuje kisik, ne potrebuje za zgorevanje od drugod nič ali pa le malo kisika.
Telo potrebuje energijo. Pridobiva jo z zgorevanjem hrane, zato pa je potreben kisik. Ker so ogljikovi hidrati sestavljeni iz ogljika, vodika in kisika, lahko jemlje organizem za oksidacijo, kakor znanstveno rečejo zgorevanju, kisik kar iz ogljikovih hidratov. Torej za zgorevanje teh snovi ne potrebujemo dodatnega kisika.

Ogljikovi hidrati – gorivo za telo

V nasprotju z beljakovinami in maščobami potrebujejo ogljikovi hidrati za zgorevanje zelo malo kisika. To je njihova odločilna prednost, ki jim omogoča, da so za telo najpomembnejši vir energije. Zaradi varčnosti pri uporabi kisika jih telo za pridobiva-nje energije uporablja raje kot druge snovi. Ker zgorevanje ogljikovih hidratov za telo ni težavno, nam ob tem le redko zmanjkuje sape.

Sladkor- zahrbtni povzročitelj debelosti?
–    Čeprav nam dajejo ogljikovi hidrati pretežni del energije, so prišli v nauku o prehrani pod imenom sladkor na slab glas.
–    Še danes velja sladkor za zahrbtnega povzročitelja debelosti. Popolnoma po krivici je izgubil svoj ugled, podobno kot holesteroli. Pri ogljikovih hidratih je vzrok za njihov slab glas nezadostno razlikovanje med za prehrano fiziološko polnovrednimi in manjvrednimi sladkorji.
–    To razlikovanje pa je nujno za ustrezno vrednotenje ogljikovih hidratov.

Živila z veliko polnovrednimi sestavljenimi sladkorji

Živila (delež v g na 100 g živil)
–    Žitni izdelki: žemlje,francoska štruca- 53,5; masleni keksi- 50,0; praženi koruzni kosmiči (cornflakes)- 77,6; ovseni kosmiči- 60,5; ržen hrustljavi kruh- 64,0; pšenični hrustljavi kruh- 66,5; pokovka (koruza)- 67,0; riževa moka- 77,8; slane paličice- 74,5; prepečenec- 72,5
–    Zelenjava: zrel grah- 54,0; zrela leča- 50,8 (ta zelenjava vsebuje v konzervah le še petino navedenega deleža sestavljenih sladkorjev)
–    Testenine: polnozrnati rezanci- 58,0

Gre za kakovost

Odločilna za resnični pomen ogljikovih hidratov je njihova kakovost. Če govorimo o sladkorju, ne pomislimo na to, da ga ne vsebujejo le sladkarije, temveč tudi polnozrnate testenine, pa tudi zelenjava in slane paličice. Načelno velja naslednje:
–    polnovredni ogljikovi hidrati ne oskrbujejo telesa le z energijo, temveč imajo še vrsto drugih prednosti
–    manj vredni ogljikovi hidrati pa niso nič drugega kot kalorijske bombe. V kratkem času dovajajo telesu preveč energije, da bi jo telo lahko porabilo.

Zmešnjave pojmov

Če v pogovornem jeziku govorimo o sladkorju, so pri tem mišljeni manjvredni ogljikovi hidrati z eno ali dvema molekulama sladkorja. Na polnovredne sestavljene sladkorje pri tem pozabimo, ker pač niso sladki. Pojem »sladkor« zajema obe vrsti sladkorja, pri tem pa je biološko ena uničevalec zobovja sorazmerno brez vrednosti, druga pa visokovredno energetsko gorivo.
Privoščimo vendar svojemu organizmu enkrat malo predaha: dovajajmo mu visokovredne sestavljene sladkorje. Zlasti primerni so praženi koruzni kosmiči, hrustljavi kruhki iz grobe ržene moke, rezanci iz polnozrnate moke, pa tudi grah. Telo se nam bo zahvalilo, ker bo laže kot sicer pridobivalo potrebno energijo, sami pa bomo postali sposobnejši. Najbolje je seveda, če postanejo polnovredni ogljikovi hidrati stalno glavna sestavina naše prehrane.

Oba lika, ki sta v zvezkih za otroke pri zobozdravnikih upodabljala zobne škodljivce, sta resnična. Posebno dobro se počutita pri sladkih živilih. Manjvredni ogljikovi hidrati so za bakterije v ustni votlini uporabna hrana. Zato bakterije iz hvaležnosti pridelujejo več kislin, ki napadajo zobno sklenino in skrbijo za piškavost zob.

Količina sladkorja v krvi

Količina krvnega sladkorja naj ne bi preveč nihala in ne preveč naraščala. Uživanje sestavljenih sladkorjev je zdravo zato, ker počasi in trajno gradijo raven sladkorja v krvi. Nasprotno dajejo enostavni sladkorji z eno ali dvema molekulama na mah izredno  veliko energije. Raven krvnega sladkorja se preveč zviša, posledica pa je izločanje insulina. Ta pa zopet preveč zmanjša količino krvnega sladkorja, zato postanemo po sladki pojedini večinoma utrujeni in lačni.

Poizkus z dojenčki

Drugače kot pri maščobah je poželenje po sladkorju prirojeno. Kot je pokazalo proučevanje novorojenčkov, ki so jim pred prvim dojenjem ponudili sladko in kislo raztopino, jim je sladke bolj teknila. Glede na to, da niso pred tem poizkusili ničesar drugega, je torej večna naklonjenost do sladkega prirojena. So pa tudi drugi vzroki, zakaj nam je od časa do časa težko s sladkimi živili ravnati razumno in v skladu z našimi potrebami.

Polnovredni ogljikovi hidrati

Pri polnovrednih ogljikovih hidratih gre praviloma za naravno sestavljeni sladkor, torej za snovi, ki smo jih vzeli iz narave (pred vsem rastline in njihove sadeže) in ki so sestavljene iz več sladkornih molekul.

Biološke pomanjkljivost manjvrednih ogljikovih hidratov

–    Manjvredni ogljikovi hidrati pospešujejo nastanek sladkorne bolezni, s tem da obremenjujejo insulinski mehanizem telesa.
–    V prebavnem traktu povzročajo preobilje želodčne kisline, to pa pospešuje nastanek raka in glivičnih bolezni.
–    Enostavni sladkorji oropajo telo vitaminov in mineralov.
–    Enostavni sladkorji zelo obremenjujejo telesno zalogo insulina. Ta pomembni hormon, ki ga izloča trebušna slinavka, zapravljamo za odstranjevanje odvečnih molekul sladkorja v krvi, zmanjka pa nam ga za odstranjevanje maščob. Posledice so naraščanje količine maščob v krvi in s tem pogosto poap¬nenje žil in srčna ali možganska kap.

This entry was posted in Ogljikovi hidrati and tagged . Bookmark the permalink.

Comments are closed.