Marelice

Okusne marelice

Zdrava prehrana naj bi vsebovala veliko zdravega sadja. Najbolj okusne in priljubljene pa so zagotovo marelice. Med sadnimi vrstami, ki jih pridelujemo v Sloveniji, je marelica ena najbolj občutljivih, a tudi cenjenih vrst. Marelica je najboljšega okusa, če dozori na drevesu. Pravimo, da jo oberemo v užitni zrelosti. Taki plodovi so dosegli primerno barvo in maso, imajo razvit poln okus in izrazito aromo, ki jo zaman iščemo pri kupljenih. Če so obrani v užitni zrelosti, so običajno mehki in zato neprimerni za shranjevanje. Marelice, namenjene prodaji v trgovinah, pa oberejo v fazi tehnološke zrelosti. Ta nastopi nekaj dni pred užitno zrelostjo, kar se kaže v slabšem okusu in aromi, pogosto tudi v slabši obarvanosti plodov. Zrele marelice imajo primerno razmerje med sladkorji in kislinami, kar poleg posebne arome prispeva k odličnosti okusa. So odličen vir vitamina A, dober vir vitamina C ter ostalih antioksidantov. Uživamo jih lahko sveže, predelane v marmelade, kompote, lahko jih posušimo ali uporabimo kot dodatek slaščicam.

Marelica

Marelica

Domovina marelice je Kitajska, kjer jo gojijo že 5000 let, v Evropo pa se je razširila iz osrednje Azije prek Perzije, kar je bila posledica vojn, trgovskih poti ter preseljevanja narodov v času pohodov Aleksandra Velikega v Turkestan v 4 st. pr. n. št. Vrstni pridevek armeniaca (Prunus armeniaca L.) je dobila po armenskih trgovcih, ki so jo prinesli v Italijo in v Grčijo. Odtod se je po Evropi razširila šele po letu 1400. Mesto nastanka je marelici kot sadni vrsti vtisnilo globok pečat. Najbolj ji ustrezajo okoljske razmere, podobne tistim, od koder izhaja, te pa se precej razlikujejo od okoljskih razmer v Sloveniji. Pri nas imamo v povprečju preveč padavin, predvsem pa so problematična temperaturna nihanja na prehodu iz zime v pomlad. Prilagodljivost marelice na okoljske razmere je zelo slaba, zato je njena intenzivna pridelava omejena le na določena območja.

Drevo marelice lahko najde prostor na skoraj vsakem vrtu. Njena prednost je, da jo lahko gojimo brez posebnega varstva pred boleznimi in škodljivci, če smo jo posadili na primerno mesto in izbrali primerno sorto. Najbolj ji ustreza zavetje pod streho ob steni hiše.

Če raste marelica pod streho, je zavarovana pred dežjem, zato je okuženost s cvetno monilijo, na katero je zelo občutljiva, precej manjša. Okužbi se lahko celo izognemo. Marelica bolje kot vlago prenaša sušo – tudi iz tega zornega kota je bolje, da raste pod streho.

V zimskem mirovanju prenese zelo nizke temperature, zaradi kratkega obdobja mirovanja pa cveti zgodaj spomladi, ko je nevarnost pozebe še zelo velika. Primerna je izbira hladnih tal ter leg, ki so nagnjene proti severu ali severovzhodu, da s tem preprečimo prezgodnje odganjanje spomladi.

Iz marelic naredimo veliko slastnih sladic, kompotov, marmelad…

Marelična marmelada:

Sestavine:

  • 2 kg marelic
  • 1 kg sladkorja
  • malo ruma
  • sok ene limone

Marelice operemo, razkoščičimo in razrežemo na kose. Damo jih v veliko posodo čeznje potresemo sladkor in polijemo s sokom limone. Pustimo stati čez noč. Naslednji dan marelice skuhamo in dodamo malo ruma. Stalno mešamo in počakamo, da zavre. Pustimo vreti še 8 – 10  minut, nato posodo odstavimo. Marmelado takoj zmiksamo s paličnim mešalnikom in nalijemo v oprane in ogrete kozarce. Dobro zaprte in do vrha polne kozarce pokrijemo z brisačo in pustimo, da se počasi ohlajajo.

Marelična-marmelada

Marelična-marmelada

Posted in Marmelada, Splošno, Vitamini, Zdrava prehrana - sadje, Zdravilna hrana | Tagged , , , | Komentarji so izklopljeni za Marelice

Zdrava prehrana in hruške

Hruške in gojenje hrušk

Zdrava prehrana mora vsebovati dovolj raznovrstnega domačega sadja. Hruška je poleg jabolka najbolj pogosta sadna vrsta pri nas. Gojimo jo lahko na območjih, kjer uspeva jablana, vendar je zahtevnejša glede klimatskih in talnih dejavnikov. Najbolj uspeva na območjih, kjer uspevajo breskve in vinska trta.

Pri vzgoji hruške so najbolj omejujoči dejavniki:  kakovost zemljišča, nizke zimske temperature, spomladanske pozebe in premalo padavin.

Nekatere sorte hrušk prenesejo med zimskim mirovanjem do –20 stopinj Celzija, nekatere celo do –25 ali celo kakšno stopinjo manj, če mraz ne traja predolgo in če so tla prekrita s snegom. Poškodbe, zaradi zimske pozebe se pri hruški hitreje regenerirajo kot pri drugih sadnih vrstah. Ponavadi ne pozebe celo drevo, ampak hruška zaostaja v razvoju.

Poškodbe na deblu, razpoke debla  lahko nastanejo zgodaj spomladi, ponavadi marca, zaradi velikih temperaturnih nihanj med dnevom in nočjo.

Spomladanska pozeba, rada napade hruške predvsem zaradi tega, ker hruške v povprečju cvetijo pet do deset dni pred jablano. V polnem cvetenju cvetovi pozebejo pri temperaturi od –2,3 do –1,7 °C, komaj nastali plodiči takoj po oploditvi pa že pri –1,7 do –1,0 °C. Pozebi se težje izognemo. Pred sajenjem hruške upoštevamo,  da jo posadimo v zavetje.  Ker je na trgu veliko sort lahko izberemo sorto hrušk, ki cvetijo kasneje.

Hruška kar dobro prenaša visoke poletne temperature. Kakovost plodov je tako bistveno boljša na območjih s toplimi poletji. Izjemi sta dve pri nas pogosti sorti hrušk: ‘Konferans’ in ‘Viljamovka’. Pri njih visoke temperature povzročijo ožige listov in njihovo sušenje. Vzroki za ožig listov so: visoke temperature zraka, nizka vlažnost tal, nizka relativna zračna vlaga in pomanjkanje kalija v listih.

Drevesa hrušk so relativno odporna na sušo, kljub temu pa velja upoštevati, da dosežemo bistveno boljše rezultate če so dobro preskrbljena z vodo. Seveda je vse odvisno tudi od podlage tal. Sušo lahko preženemo z namakanjem ali pa vsako drevo ročno zalijemo z vedrom.

Tla so elementarni dejavnik za gojenje hrušk. Najbolje uspevajo v globokih in lažjih tleh. Niso primerna za nepropustna in peščena tla. V Sloveniji jih gojimo do nadmorske višine 600 metrov.

Pri sajenju hrušk je dobro upoštevati, da so hruške samoneoplodne (avtosterilne). Za uspešno oploditev je potreben cvetni prah druge sorte. Zato je priporočljivo saditi dve različni sorti, da se med sabo dobro oprašujeta in cvetita hkrati.

Hruške imajo pomembno hranilno-fiziološko vrednost. Potrebno je poudariti majhen delež sadnih kislin kot tudi visoko vsebnost kalija, ki učinkuje na odvajanje vode. Splošno razširjeno mnenje, da so hruške redilne, je le predsodek, saj velja ravno nasprotno. Hranilna vrednost: 100g sadeža ima 54 kalorij/231 kJ.

Uživamo jih predvsem surove, vendar so glede na vrsto zelo primerne za vlaganje kot kompot ali suho sadje. Poleg tega so idealna priloga k siru, svinjskemu ali puranjemu mesu in divjačini. Seveda pa so primerne tudi za deserte ali kolače.

Hruške na drevesu ne dozorijo popolnoma, temveč dozorijo po obiranju. Zato je najboljše, da hruške hranimo pri sobni temperaturi. Povsem zrele hruške lahko hranimo le en do dva dneva.

Posted in Vitamini, Zdrava prehrana - sadje, Zdravilna hrana | Tagged , , , | Komentarji so izklopljeni za Zdrava prehrana in hruške

Hruške

Sladke hruške

Zdrava prehrana, ki vsebuje veliko sadja, predvsem hrušk ima odlične pozitivne prispevke na naše zdravje. Hruške slovijo po svoji sladkosti. Vsebujejo okoli 12 odstotkov sladkorjev, nekatere sorte celo nekoliko več. Zreli plodovi hruške vsebujejo trikrat več fruktoze kot glukoze. Vsebuje vitamine: vitamin C, E in A ter vitamini B kompleksa. V njej so raztopljeni sladkorji, rudnine, vitamini, organske kisline, pektini in aromatične snovi. Ravno zato mora zdrava prehrana vključevati hruške večkrat na dan.

Hruške in njene zdravilne lastnosti

  • pomagajo tudi pri razstrupljanju telesa
  • hitro prebavljive in pospešujejo prebavo
  • čistijo črevesje
  • preprečujejo zaprtje
  • za pravilno delovanje srca in ožilja
  • zaradi vsebnosti kalija je odlična za kosti in zobe.

Uporabne so tudi v kuhinji. Iz njih pripravljamo: peciva, zavitke, marmelade, različne sladice, za okrasitev, kompote, kot priloge k mesu, priloge k cmokom… Primerne so tudi za krhlje.

Hruške

Hruške

Hruške – Recept za slastno marmelado

Potrebujemo:

  • 2 kg zrelih hrušk (viljamovk)
  • malo vode
  • ½ kg sladkorja (lahko uporabite želirni sladkor)
  • 1 sredstvo za strjevanje (želin)
  • cimet

Hruške olupimo in jih narežemo na krhlje, damo jih v kozico. Dodamo toliko vode, da se pokrije dno kozice, na majhnem ognju kuhamo hruške do mehkega. Ko se spustijo, dodamo cimet, sladkor in želin, počakate da zavre in odstavite. (Lahko uporabite druga želirna sredstva, upoštevajte navodila proizvajalca.) Marmelado natočimo v kozarce in pustimo, da se počasi ohladi. Je odlična kot posladek pri zajtrku ali kot polnilo za sadna peciva.

Posted in Marmelada, Vitamini, Zdrava prehrana - sadje, Zdravilna hrana | Tagged , , , | Komentarji so izklopljeni za Hruške

Zdrava prehrana in jabolka

Gojenje domačih jabolk

Jakolka

Jakolka

Zdrava prehrana mora vsebovati veliko sadja. Že v prejšnjem prispevku smo govorili o prednostih jabolk. Najboljša jabolka so vrgojena na domačem vrtu. Če želimo imeti dobra jabolka je potrebno zanje tudi ustrezno poskrbeti. Najprimernejši čas saditve jablan je zagotovo jesenski čas. Če vam ne uspe posaditi jeseni, lahko sadike posadite spomladi. Pozorni moramo biti, da v drevesnici, kjer kupujemo mlade sadike, da ne kupimo sadik, katerim se je že začela vegetacija. Sadike posajene spomladi zalivamo bolj pogosto, vsaj enkrat tedensko.

Ko izberemo sadiko v drevesnici, preverimo korenine drevesa. Pomembno je, da so zvezdasto razporejene, vsaj štiri glavne, debelejše, in tudi nekaj lasastih, tankih. Na njej ne sme biti bul, izrastkov in drevo ne sme biti ranjeno. Pomembno je tudi, kako je cepljeno. Višina sadike naj bo visoka meter in pol od pete navzgor. Sadika je lahko zelo mlada, če izberete enoletno šibo, jo lahko oblikujete po svoje.

Pri sajenju jabolk moramo paziti, da ne sadimo sadike pregloboko. Posadimo je tako globoko kot je bila v drevesnici, kar vidimo po blatnem robu. Držite se pravila, da je dovolj pet centimetrov zemlje nad peto sadike. Sadiko obrežemo, da nam ne bo podivjala za svetlobo in se bo razraščala. Poleg sadike zakoličimo količek, ki naj bo dovolj močen in velik, po možnosti prebarvan. Sadiko jablane ne privežite tesno ob količek. Sadika mora imeti prostor, da se lepše razrašča. Ko sadite sadna drevesa upoštevajte koliko prostora rabi za razraščanje.

Še beseda ali dve o škodljivcih: za mlada drevesa je najbolj uničujoča uš: mokasta, krvava, zelena. Da napadejo jablano uši vidimo po zvitih listih, celo poganjki. Paziti moramo, da jablano ne škropimo preveč, saj s tem lahko uničimo naravne sovražnike uši in rdeče sadne pršice. Uničujoč škodljivec je modro sitce, ki se zavrta v stržen in lahko celo uniči drevo. Pa vrbar, ki mu je podoben.

V polnem rodnem volumnu naletimo na rdečo sadno pršico in mokasto uš, kaparja ter jabolčnega zavijača. Najboljši ukrep je pravilno obrezovanje. To pomeni, da ni pretirane rasti. S tem bo manj škodljivcev.

Pogosta bolezen, ki napade jabolka je Škrlup. Škrlupu rečemo tudi jablanova plesen. Poskrbeti moramo za pravilno obrezovanje, lega drevesa naj bo zračna in prepišna. Če z izrezovanjem vej ne uspemo zatreti plesni, moramo jablano poškropiti.

Posted in Vitamini, Zdrava prehrana, Zdrava prehrana - sadje, Zdravilna hrana | Tagged , , | Komentarji so izklopljeni za Zdrava prehrana in jabolka

Eno jabolko na dan,…

Zdrava prehrana z veliko jabolki

Poznan rek pravi: eno jabolko na dan prežene zdravnika stran. Naj bo rek ali ne, zagotovo je nekaj resnice v njem. Jabolka so zagotovo najbolj zastopana skupina sadja pri nas.

Jabolka naj bi izhajala na območju med Črnim in Kaspijskim morjem, od tod pa naj bi se razširila po celem svetu. Poznane so legende o Adamu in Evi, nekoč so jabolkom pripisovali lastnosti afrodiziaka, pri Keltih pa so bili simbol plodnosti. Že v prazgodovini so ljudje jedli jabolka, prvi pa so jih začeli gojiti Rimljani.

Zdrava prehrana z jabolki ima veliko pozitivnih posledic. Meso sadeža namreč vsebuje več kot 20 mineralov, lupina jabolka je bogata s pektinom. Jabolko imenujemo tudi zobna ščetka, ker vsebuje visoke vsebnosti sadnih kislin. Jabolko vsebuje tudi veliko vitaminov: kalcija, kalija, pektina, betakarotena, magnezija, vitamina C in E, fosforja in tudi jod, ki ga je največ v peščišču.  Ima nizko kalorično vrednost.

Zdrava prehrana, ki vključuje več jabolk na dan, pomaga pri razstrupljanju in regeneraciji organizma, krepi tudi srce in ožilje, ter varuje pred rakom. Jabolka prav tako pomagajo pri zaprtosti in odvajajo vodo iz telesa. Jabolčni kis, ki je narejen iz domačih jabolk uravnava krvni tlak in čisti ožilje, znižuje tudi holesterol.

Jabolka shranite na suhem in hladnem prostoru. Jabolka se hranijo v hladnem prostoru, da se upočasni zorenje. Lahko jih hranite krajši čas tudi v hladilniku.

Iz jabolk naredimo domači sok, kis, jejmo sveža jabolka, saj le tako zaužijemo največ vitaminov, naredimo krhlje, spečemo zavitke, sladice, čežano, in še mnogo stvari.

Posted in Vegetarijanstvo, Vitamini, Zdrava prehrana, Zdrava prehrana - sadje, Zdravilna hrana | Tagged , , , | Komentarji so izklopljeni za Eno jabolko na dan,…

Zdrava prehrana in bolezni srca in ožilja

Zdrava prehrana, kardiovaskularna tveganja

Zdrava prehrana je dandanes redkost, zato ni presenetljiv podatek, da prebivalce sodobnih mest zelo ogrožajo bolezni srca in ožilja. V Franciji vsako leto tako zabeležijo približno 110.000 infarktov in 50.000 smrtnih primerov zaradi arterioskleroze koronarnih arterij. Toda četudi je to veliko glede na število prebivalcev, pa je Francija med državami z manj obolelimi. V Združenih državah Amerike za boleznimi srca in ožilja zboli kar trikrat več ljudi.

Raziskave kažejo, da se razlog za to skriva v hiperholesterolemiji. Temu se pridružujjo še drugi dejavniki, kot so kajenje, zvišan krvni pritisk, dednost, sladkorna bolezen itd. Zaradi kardiovaskularnih bolezni umre največ ljudi na svetu. Mednarodne raziskave kažejo, da kjer je zdrava prehrana uspela zmanjšati holesterol kot dejavnik tveganja, posledično upade tudi smrtnost zaradi srčnega infarkta.

V Ameriki je zdrava prehrana nepoznan pojem, zaradi česar je situacija še posebej katastrofalna. Tam po podatkih vsakih deset sekund umre nekdo zaradi infarkta. Soočeni so namreč s situacijo, kjer ima kar 40 milijonov odraslih preveliko raven holesterola v krvi. V Ameriki so zato lansirali nacionalno kampanjo kjer svarijo pred holesterolom. Posledično so skoraj iz vseh živil odstranili holesterol in s tem maščobe, ponudili pa nadomestke, ki so nasprotno od zdravega. Težava je namreč v tem, da ni ves holesterol slab.

Holesterol je v osnovi molekula, ki jo nujno potrebujemo za tvorjenje celičnih open, nekaterih hormonov in žolča. Holesterol delimo na dve vrsti, LDL in HDL. Prvi je »slab holesterol«, ki polagoma obloži notranjost krvnih žil, kar posledično pomeni njihovo zožanje. Taka zamašitev arterij lahko povzroči eno od kardiovaskularnih bolezni. HDL pa so poimenovali »dober holesterol«, ker se ne nalaga v stenah žil, saj gre do jeter, kjer ga organizem izloči. Zelo pomembno pa je, da iz arterij čisti nakopičene aterome. To pa pomeni, da višja raven HDL-a pomeni manjšo možnost za razvoj kardiovaskularne bolezni.

Zdrava prehrana mora zato vsebovati dovolj dobrega holesterola, HDL, in malo slabega holesterola, LDL. Za orientacijo so postavili norme, ki zmanjšujejo kardiovaskularna tveganja. Skupni holesterol mora biti nižji od 2 g/l krvi, LDL holesterol mora biti nižji od 1,3 g/l, HDL holesterol pa mora biti višji od 0,45 gl pri moških in 0,55 g/l pri ženskah.

Posted in Holesterol, Zdrava prehrana, Zdravilna hrana | Tagged , , | Komentarji so izklopljeni za Zdrava prehrana in bolezni srca in ožilja

Zdrava prehrana in korenje

Iskanje skrivnostnega dejavnika v korenju

Zdrava prehrana, ki vsebuje veliko korenja, bo zelo pozitivno vplivala na organizem. Korenje namreč vsebuje zdravilom podobne snovi, ki spodbudijo poškodovane celice, da se uprejo napadom, zaradi katerih bi sicer končale kot smrtonostni skupki malignih tumorjev.

Preizkušanje rastlinskih učinkovin v glavnem poteka v testnih posodah in na živalih, izvleček korenja pa so, kot možni antidot za raka, na široko preizkusili tudi na ljudeh. Veliko jedi vsebuje prenekatero snov, ki lahko na več načinov deluje proti raku, zdi pa se, da  dejavnik v korenju vpliva na raka tudi v poznejši fazi – na stopnji napredovanja. Njegova oranžna barva je najbolj učinkovita pri vseh vrstah raka, ki so še posebej povezane s kajenjem. Ime za karoten oziroma karotenoide ima sicer korenine v imenu za korenje, vendar ga najdemo v vsej zelenjavi temnorumene oziroma temnozelene barve.

Vse skupaj se je začelo z opažanjem, da ljudje, katerih zdrava prehrana vsebuje veliko korenja, manj obolevajo za rakom. Pri raziskavah se je potem vztrajno kazalo, da temnozeleno sočivje, oranžno sadje in zelenjava vendarle varujeta pred rakom. To je povzdignilo sadje in zelenjavo v najpomembnejše orožje pri zmanjševanju dovzetnosti za raka.

Korenje

Korenje

Ko je bila razrešena uganka glede dejavnika v korenju, so med novimi raziskavami prišli do zelo zanimivih sklepov. Prvo od takih raziskav je opravil znani epidemiolog dr. Richard Shekelle s sodelavci že leta 1981. Sklep te raziskave je bil, da zdrava prehrana, ki je relativno bogata z betkarotenom, lahko zmanjša tveganje za raka pljuč celo pri tistih ljudeh, ki so dolga leta kadili. Tisti, ki so jedli najmanj hrane, bogate s betakarotenom, so bili sedemkrat bolj ogroženi od raka pljuč kakor tisti, ki so betakarotena dobivali več.

Posted in Vegetarijanstvo, Vitamini, Zdrava prehrana, Zdrava prehrana - zelenjava, Zdravilna hrana | Tagged , , , , , | Komentarji so izklopljeni za Zdrava prehrana in korenje

Zdrava prehrana, varovalni učinki oreščkov in semenk

Zelenjava in oreščki, ki preprečujejo raka

Zdrava prehrana, ki vsebuje čičeriko, riž, stročnice, koruzo, katerokoli žito ali oreščke bo lahko užival v njihovih pozitivnih vplivih na zdravje. Te snovi naj bi zavirale raka z vplivanjem na delovanje sistemov v telesu, in sicer tako, da vplivajo tudi na onkogene in na proteaze, encime, ki lahko pospešujejo raka.

Oreščki, jedrca,...

Oreščki, jedrca,…

Zaviralci proteaze niso nastali zato, da bi koristili ljudem, ampak zato, da bi zagotavljali obstoj rastlinskih vrst. Semenke varujejo pred žuželkami in preprečujejo, da bi jih ptice lahko prebavile. Seme se namreč ne more prebaviti, zato, da lahko vzkljie tudi potem ko ga ptica prebavi. Doslej so iz rastlin, tudi iz gomoljev, kakršen je krompir, izolirali osem vrst zviralcev proteaze.

Zaviralci proteaze so koristni na več načinov. Obstajajo dokazi, da uravnavajo in zavirajo delovanje proteaz, ki pospešujejo nastajanje in razširjanje raka. Proteaze so encimi, ki razgrajujejo beljakovine in opravljajo pomembne biološke naloge. Nekatere proteaze pa lahko rakaste celice tudi varujejo. Ker so v telesu vsiljvici, jih telo ne varuje tako kot lastne celice, zato izrabijo proteaze in se razmnožujejo z njihovo pomočjo. Če se hočejo rakaste celice širiti, morajo uničiti celično steno, kar napravijo s pomočjo proteaz z imenom kolagenaza. Če so na voljo ustrezni zaviralci proteaze, zavirajo rakotvorno dejavnost kolagenaze.

Zdrava prehrana , ki vsebuje veliko zaviralcev proteaze, lahko prispeva k zaviranju najrazličnejšim uničevalskim molekulam kisika, in sicer prostim radikalom, ki poškodujejo celice. Zaviralci proteaze zagotavljajo zaščito tako, da zavirajo nastajanje raka skoraj na vsakem koraku te poti: preprečujejo poškodbe na DNK in jih tudi odpravljajo ter uničujejo že razvite rakaste celice.

Zato, da uživanje semenk in oreščkov varuje pred rakom, obstajajo še drugi dokazi, na primer občiren pregled o prehranjevalnih navadah in obolevnosti za rakom v 44 državah, ki ga je opravil Pelayo Correa. Ugotovil je, da je v deželah, kjer uživajo veliko riža, koruze in fižola, najmanj raka debelega črevesa, dojke in prostate. Vneti jedci fižola, riža in koruze so imeli tudi manj bolezni srca in ožilja. Drugi raziskovalci ugotavljajo, da imajo ženske, ki jedo veliko žit in fižola, manj raka dojke, maternice in jajčnikov, zato menijo, da semenke preprečujejo škodljive učinke prehrane, bogate z maščobami, ki naj bi povzročala hormonsko pogojene vrste raka.

Posted in Oreščki, Semenke, Vegetarijanstvo, Zdravilna hrana | Tagged , , , , | Komentarji so izklopljeni za Zdrava prehrana, varovalni učinki oreščkov in semenk

Zdrava prehrana in zelje

Učinki zelja na preprečevanje raka

Zdrava prehrana, ki vsebuje zelje je odlična za naš organizem, saj naj bi zelje preprečevalo raka. Danes so znanstveniki namreč ugotovili, da snovi v hrani lahko delujejo proti raku na številne in najrazličnejše načine: lahko lovijo in izničujejo smrtonosne molekule prostih radikalov, ki povzročajo poškodbe na celicah in pospešujejo raka, lahko nevtralizirajo snovi, ki sprožijo delovanje rakotvornih snovi.

Znanstveniki danes zatrjujejo, da se lahko snovi v hrani upirajo raku dobesedno na vsaki stopnji. Dejstvo je, da lahko nekatere jedi, zaradi edinstvenih zbirk snovi, delujejo kot zdravilo in varujejo določene organe pred napadom raka. Znanstveniki si zaradi tega zdaj zamišljajo velike načrte, celo take, po katerih naj bi v prihodnosti predpisovali posebne jedilnike za preprečevanje raka, sestavljene na podlagi genetske ali drugačne dovzetnosti posameznikov za določene vrste raka.

Skrite zapletene kemijske reakcije, ki jih sprožajo snovi v hrani, obetajo možnost ublažitve posledic onesnaženega zraka, zemlje, hrane, vode in naših teles s snovmi, ki spreminjajo celice v kup nevarnih tumorjev. Kemoterapijo uporabljamo za uničevanje rakastih celic, ko je škoda že storjena. Čemu ne bi vpeljali kemopreventivne, nenehne in nadzorovane uporabe snovi, tudi tistih, ki jih v obilju dobivamo v našem okolju.

Zamisel je razburljiva, pripisati pa jo moramo dr. Leeju Wattenbergu, ki je profesor patologije na medicinski fakulteti univerze v Minnesosti in je priznan pionir v zvezi s to zamislijo. Dr. Wattenberg je osrednja osebnost vedno bolj živahnega znanstvenega sveta, ki si prizadeva najti poti za vzpostavljanje notranje obrambe proti človeški dovzetnosti za raka. Vse skupaj se ni začelo z zeljem. Toda prav zelje je sprožilo domišljijo znanstvenikov in potredilo nekoč nepredstavljive zamisli.

Manjša nevarnost za raka na debelem črevesju

Raziskave so pokazale, da zdrava prehrana, ki vsebuje veliko zeljenjave prispeva k manjši nevarnosti, za raka na delebelm črevesju. Izkazalo se je, da se nevarnost za bolezen zmanjšuje s količino zaužite zelenjave. Izidi raziskave so bili osupljivi, saj se je pokazal pojav, ki ga imenujemo razmerje med odmerkom in učinkom. Več kot so sodelujoči v raziskavi jedli zelenjave, boljši je bil zdravilni učinek. Ko so se posvetili predvsem raziskavi vplivov zelja na raka so ugotovili, da če jeste zelje več kot enkrat na teden vam grozi za dve tretjini manjša nevarnost za raka debelega črevesa v primerjavi s človekom, ki zelja sploh ne je. Z drugimi besedami, en obrok zelja na teden lahko zmanjša možnosti za raka debelega črevesja za 66 %. Izkazalo se je, da je čista snov iz zelja, imenovana indoli, močan antidot za nastajajočega raka.

Zelje

Zelje

Mnoge snovi iz hrane, ki jih priporoča zdrava prehrana, delujejo s pomočjo sistema za raztrupljanje v telesu. Med te snovi spada tudi zelje in druge križnice kot so ohrovt, brokoli, cvetača. Prav zaradi tega obrambnega sistema, ki odstranjuje iz telesa tuje in škodljive snovi, lahko že odnekdaj uživamo rastlinsko hrano in preživimo. Sistem deluje tako, da pušča v telo hranila in druge koristne snovi, vse, kar je nekoristno ali škodljivo, pa odplavi iz organizma. Ta sistem se upira tudi sodobnim rakotvornim snovem, ki smo jim izpostavljeni vsak dan, na primer onesnaževalcem zraka, pesticidom, snovem, s katerimi prihajamo v stik pri delu, in onesnaževalcem v hrani. Od učinkovistosti razstrupljevalnega sistema je v veliki meri odvisno, kako uspešno se lahko upiramo raku.

Posted in Zdrava prehrana, Zdrava prehrana - zelenjava, Zdravilna hrana | Tagged , , , , | Komentarji so izklopljeni za Zdrava prehrana in zelje

Zdrava prehrana in morska hrana

Ribje maščobe

Zdrava prehrana ne sme vsebovati prevelikih količin maščob, saj našemu telesu povzročajo mašenje in zatrdevanje arterij, zaradi česar možgani ne dobivajo dovolj krvi in je v nevarnosti srčna mišica. Vaše morebitne težave s poškodovanimi arterijami in drugimi dolgoročnimi boleznimi so lahko odvisne od kemijske zgradbe maščob in od tega koliko jih ima telo na voljo. Maščobe se med seboj razlikujejo, posebej zanimive pa so tiste, ki nastajajo v morju.

Bistvene fukncije človeškega telesa so tesno povezane s fiziološkimi značilnostmi morskih bitij, ki so nas nekoč spremljala na evolucijski poti, zdaj pa so nam vir prehrane. Zdrava prehrana, ki jo ponuja morje, se razlikuje od tistega, kar lahko dobimo na kopnem. Morske rastline(alge in fitoplankton), s katerimi se hranijo ribe, se kemijsko razlikujejo od semenk in žit s kopnega. Kadar jemo ribe se delovanje najosnovnejših delov našega telesa spremeni, spremeni se delovanje krvnega obtoka, arterije se skrčijo, celice se obnavljajo in imunsko sistem bolje deluje. Ribja olja preplavijo membrane celic in spreminjajo osnovno zgradbo našega telesa.

Ribje maščobe pridejo v kontakt tudi z encimi in takrat nastanejo farmakološke reakcije, skoraj enake reakcijam po običajnih zdravilih, kakršna so aspirin, steroidi, analgetiki, diuretiki, zdravila za zniževanje krvnega tlaka in antikoagulanti. Presnovki, ki nastanejo iz maščobnih kislin iz rib, lahko vplivajo na zdravje in dejansko uravnavajo osnovne mehanizme, ki so skupni za mnoge bolezni. Neizogiben sklep torej je, da je zdrava prehrana iz morja učinkovit in predolgo zanemarjen način za preprečevanje bolezni na načine, ki jih znanstveniki šele pričenjajo razkrivati.

Hrana iz morja

Morska hrana

Morska hrana

Zdrava prehrana iz morja ima pozitivne učinke, kar dokazuje nenavaden paradoks, ki so ga opazili že leta 1950. Ugotovili so, da med Eskimi praktično ni bilo bolezni srca, kljub temu da je njihova zdrava prehrana bogata z maščobami kitov in tjulnev. Koncentracije krvnega holesterola, še posebej med Eskimi z Aljaske, so bile dokaj visoke, le za malenkost nižje kot pri Američanih, Dancih in drugih, ki so umirali zaradi bolezni srca. Jasno je bilo, da Eskimi ne morejo veljati za zgled prehranjevanja z malo maščobami ali zdravega življenja z nizkimi koncentracijami holesterola v krvi, kljub temu pa so le redko obolevali za boleznimi srca.

Med leti 1950 in 1974 so bolniška poročila v Grenlandiji pokazala, da med 1.800 Eskimi le trije umrejo zaradi srčnega napada. Pri primerljivem številu bi med Danci pričakovali po štirideset usodnih srčnih napadov, pri Američanih pa sto. V poročilih se je pokazalo tudi, da Eskimi ne poznajo bolezni sodobnega človeka, kot so psoriaza, bronhialna astma, sladkorna bolezen, peptični ulkus, bolezni ledvic, multipla skleroza, artritis in druge imunske bolezni. Vse to pa naj bi bila posledica dejstva, da je kri eskimov manj lepljiva in se le nerada strjuje. Če se Eskim ureže z nožem, krvavi dlje časa. Enak pojav so opazili tudi pri Japoncih, katerih zdrava prehrana vsebuje veliko morskih živil. Predvsem gre za Japonce, ki prebivajo v ribiških vaseh.

Zdrava prehrana Eskimov

Eskimi na dan pojedo po 400 g morske hrane na dan. Ta hrana je bogata z molekulskimi verigami maščobnih kislin, ki se zaradi kemijske strukture imenujejo omega-3. V kopenskih rastlinah in živalih, ki jih krmijo z njimi, prevladujejo maščobne kisline omega-6, ki se v telesu presnavljajo drugače. Če boste jedli veliko rib, bodo vaše celice preplavljene z maščobnimi kilinami omega-3. Maščobne kisline omega-6, ki so običajne pri zahodnjaški prehrani, spodbujajo celice k mrzlični dejavnosti, med katero nastaja preveč prostalagandinov in podobnih hormonov, ki v telesu povzročajo škodo. Zdrava prehrana naj torej vsebuje čimveč morskih jedi, saj se bomo tako izognili marsikateri nevarni bolezni.

Posted in Splošno, Zdrava prehrana, Zdravilna hrana | Tagged , , , , | Komentarji so izklopljeni za Zdrava prehrana in morska hrana